ODLAŠANJE

Nasmeh zmrzuje na kockah,
na granitu leži bel cvet,
tesnobna misel je ostra,
vetra piš razpiha led.

 

Oviješ me v prelestne barve,
odeneš v škrlatno listje,
da ptice misli ne zaledenijo
in ne obležim potrt.

 

Moram oditi, je misel vsiljiva,
razkuštranih las, skljuvan od ptic,
v jokajočem novemberskem večeru
za sončnim se žarkom oziram.

 

Kot tujec se plazim v temi,
tihotapim se v sanje in kradem,
pustošim in ropam, hitim
z odpiranjem listov pomladi.

 

Osveži me, majsko deževje,
vonj cvetja prijetno omami,
krik ptic me uspe zadržati,
odhod preložim do jeseni.

ius

Komentiranje je zaprto!

ius
Napisal/a: ius

Pesmi

  • 22. 10. 2013 ob 21:39
  • Prebrano 790 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 139.5
  • Število ocen: 5

Zastavica