
Trnje.
Samo trnje vidim vsepovsod.
Razrašča se v moji duši,
se vanjo zabada.
Vsak trn čutim posebej.
Stiska mi pljuča,
da ne morem do sape.
Stiska srce,
da ne zmore utripa.
Stiska oči,
iztiska iz njih solze.
V očeh
na licu
na listu papirja.
Razočarane,
jezne,
žalostne.
Zalivajo trnje.
Kar raste in raste.
Vsaka kaplja nov trn rodi.
Dokler ne ozeleni.
In požene od tam listek.
Zagledam vrtnico.
S prvim vdihom njenega vonja pozabim na trnje.
Končno razumem.
Sicer v redu pesem, govori o rojevanju lepote preko bolečine, samo način je preveč klišejski, se pravo trnje in vrtnice sta tako zelo klišejska simbola, da težko prepričata. Poskusi najti kaj novega, originalnejšega!
:)
lp lidija
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: parfum_besed
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!