Pozdravljeni,
odpiram temo, sorodno temi Danes se me je dotaknila beseda, v kateri pa objavljamo samo BESEDE. :) Torej tema brez multimedijskih prispevkov.
Prejšnja tema pa naj še vedno gosti vse po vrsti: besede, filmčke, slike ...
In dodajam letnemu času primeren dotik besed:
Jesen čez gmajne je škrlat razlila,
iz sivih krošenj stresajo se sanje.
(ADISA: KLIC OKTOBRA)
Poslano:
25. 11. 2013 ob 11:36
Spremenjeno:
29. 11. 2013 ob 22:22
Če želiš najti sebe, razmišljaj po svoje.
Sokrat
Poslano:
28. 11. 2013 ob 21:43
Spremenjeno:
25. 01. 2014 ob 19:51
Poslano:
29. 11. 2013 ob 16:01
Spremenjeno:
01. 05. 2014 ob 21:04
Ko iz tetrapaka v lonec priteče,
mleko zasliši nekoga, ki reče:
»Takole, še malo, pa Mihec bo vstal,
Poslano:
29. 11. 2013 ob 17:06
Spremenjeno:
29. 11. 2013 ob 22:19
POGLAVAR VRANJA NOGA, ČRNONOŽEC
Poglavar je predstavniku kanadske vlade, ki mu je za zemljo ponujal denar, v odgovor z brega Mlečne reke pobral pest mivke in dejal:
Naša zemlja je vredna več od tvojega denarja. Trajala bo večno. Ne bo propadla, dokler sije sonce in teče voda, in vsa ta leta bo dajala življenje ljudem in živalim.
Ne moremo prodati življenja ljudi in živali, zato ne moremo prodati zemlje. Semkaj jo je dal Veliki duh in ne moremo je prodati, ker v resnici ni naša. Ti lahko prešteješ svoj denar in ga zažgeš, medtem ko bizon zgane z glavo, toda le Veliki duh lahko prešteje zrna peska in travne bilke na teh planjavah. V darilo ti lahko damo karkoli, kar moreš odnesti s seboj, zemlje pa ti ne moremo dati.
Vir: "KAKO NAJ VAM PRODAMO MODRINO NEBA"
BESEDE INDIJANSKIH POGLAVARJEV, Zbirka Beli oblak, 1994, Ljubljana
Poslano:
29. 11. 2013 ob 22:33
Spremenjeno:
01. 05. 2014 ob 21:04
Še čisto malo in začel se bo praznični december.
novoletni dan
deček vidi zarjo
v Braillovi pisavi
*
New Jear's Day
a boy sees the dawn
in Braille
(Alenka Zorman: Haiku, Metulj na rami, stran 89)
Poslano:
29. 11. 2013 ob 23:51
Spremenjeno:
30. 11. 2013 ob 11:05
Lea čudovit haiku. Hvala, da si ga objavila...
Poslano:
30. 11. 2013 ob 11:05
Spremenjeno:
30. 11. 2013 ob 14:58
Hvala, Talitha :)
Alenkini haikuji so izjemno dobri.
Tudi tvoj, zgoraj objavljeni zapis je izjemen. Globoko se me je dotaknil. Dal mi misliti.
Lp, Lea
Poslano:
03. 12. 2013 ob 00:21
Spremenjeno:
10. 12. 2013 ob 13:07
Najina
zebe te,
Postaneš lačen,
Prosiš za nekaj besed tolažbe in usmeritve,
Neke noči ko si razbolen od osamljenosti
ti pravim:
tukaj je vrv, zaveži jo okoli mene,
Hafis
108 divje sladkih pesmi sufijskega mojstra
Poslano:
04. 12. 2013 ob 20:29
Spremenjeno:
12. 12. 2013 ob 20:11
Ki ljubimo, mi smo gradbinci, mi smo letala, mi smo dolge,
močne pletenice jekla. V nas žari luč, mi dajemo telo, da to,
kar ljubimo, dobiva čas, obliko. In kar ima obliko,
vzame vase mere, vse metre, vse sekunde, vso svetlobo,
vse dolge žeblje in vse morje, ki se noče scepiti na dvoje.
Mi smo ta brv, ki stika, kar se ljubi, s tem, ki ljubi.
(Anja Golob, Vesa v zgibi, MK 2013)
Poslano:
05. 12. 2013 ob 19:37
Spremenjeno:
31. 03. 2014 ob 19:58
(Carole David)
Poslano:
10. 12. 2013 ob 09:28
Spremenjeno:
03. 01. 2014 ob 08:23
Poslano:
15. 12. 2013 ob 16:36
Spremenjeno:
25. 01. 2014 ob 19:52
Naj vedno kaj ostane neobrano!
Vse - jabolka, puščena kar tako -
karkoli, česar plan si ne prisvaja
in česar slásti, ko dehti, ni kraja.
(Robert Frost, Neobrana, prev. Marjan Strojan, MK 2001)
Poslano:
02. 01. 2014 ob 23:45
Spremenjeno:
25. 01. 2014 ob 19:52
Josip Osti:
Nenapisana pesem
Sanjal sem pesem: lepo in celo.
Izbrušeno kristalno kroglo. Odprto
kletko, polno zlatojesenske kraške
svetlobe. V njej praznino z glasbeno
skrinjico v srcu. Šum peruti mrtve
ptice in podzemne reke, katere poti
odkriva pramen megle, ki se vijuga
med vinogradi in samotnimi bori ...
Vzel sem svinčnik, ki ga imam zmeraj
pri roki ob vzglavju, in se ga
oprijel kot tisti, ki se utaplja, za
tenko, neobstoječo slamico. Zjutraj
sem se zbudil s svinčnikom v roki.
Z drobnim žarkom sonca, ki obseva
črti življenja in smrti, ki se
križata na moji dlani. Z nočnim
nalivom umito krošnjo velikega
oreha v očesu. Z gruljenjem grlic
v ušesu ... Sanj se nisem spominjal.
To je bila še ena mojih nenapisanih
pesmi. Pesem, ki jo je, kot veliko
ljudi v mestu, kjer sem rojen,
pogoltnila noč.
Poslano:
03. 01. 2014 ob 23:27
Spremenjeno:
12. 01. 2014 ob 23:17
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem
mestu in v pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno –
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje
ZAUPANJE.
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko
spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo
opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da
se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.
Ko sem se začel resnično
imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in
lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes
vem, da se to imenuje ZRELOST.
Ko sem se začel resnično
imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal
sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem
samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim
in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v
mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.
Ko
sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni
bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od
vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval „zdravi egoizem“,
a danes
vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.
Ko sem se resnično
začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil
manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.
Ko
sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v
preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim
samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes
in to imenujem ZAVEDANJE.
Ko sem se resnično začel imeti
rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko
slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum
dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.
Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov
in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter
tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem:
TO JE ŽIVLJENJE.
(Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni
dan)
Poslano:
06. 01. 2014 ob 10:50
Spremenjeno:
28. 01. 2014 ob 11:08
Čas
»Čas je odličen učitelj, toda nažalost ubije vse svoje učence...«
Louis Hector Berlioz
Poslano:
12. 01. 2014 ob 22:47
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 17:48
(Mensur Ćatić)
Poslano:
13. 01. 2014 ob 19:25
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 19:25
Sara Igor
Poslano:
21. 01. 2014 ob 21:52
Spremenjeno:
28. 01. 2014 ob 11:08
Ko zaidem v knjižnico, in to je zelo pogosto, rada brskam, raziskujem. Potem začutim, da neka knjiga hoče z mano in dovolim ji.
Za lansko leto sem prepričana, da je bilo eno izmed najboljših čtiv: Jugoslavija, moja dežela - Gorana Vojnovića. Zato sem ob zadnjem obisku, med s knjigami obloženimi policami, iskala njegove knjige. V roke mi je prišla pesniška zbirka: Lep je ta svet. Izšla je leta 1999.
Na strani 15 sem našla pesem Pijana noč.
Zadnja kitica gre tako:
Dve luni na nebu kažeta pot.
Katera je prava, sam bog ve.
Do jutra še kakšen viski, merlot,
preden se morala povsem zave.
Pijana noč.
Lahko še dodam, všeč so mi ilustracije Kristine Hoffmann.
Poslano:
28. 01. 2014 ob 11:05
Spremenjeno:
31. 03. 2014 ob 20:01
Ravnokar sem prebral, da je v Avstraliji v 93. letu starosti umrla slovenska pesnica
Pavla Gruden. Še posebej so mi všeč njeni haikuji.
Poslano:
12. 02. 2014 ob 11:01
Spremenjeno:
29. 03. 2014 ob 14:36
»Odprtost je miselno stanje brez predsodkov, zlobe in sovraštva do vsakogar in vsega. V takšnem stanju so misli umirjene, zato se lahko mirno osredotočamo na neskončno možnosti, ki se nam ponujajo.«
Diana Cooper
Komentiranje je zaprto!