Razmišljam,
nekako se podajam
v notranje globine
in ne, nočem biti ovca,
ne maram pastirja,
ki bi me s palico vodil
po svojih hribovskih poteh
ne bom sledila vodenim korakom,
saj znam sama mislit,
ne, nisem volk ne volkulja,
ponoči spim
in ne gledam lune,
kako me vabi iz postelje,
da grem po njenih poteh
z zaprtimi očmi,
ki jih magija premaga.
Ne, nisem pes,
sama sebe vodim na sprehod
in pohlevna sem edino
svoji duši,
svojim mislim
in hotenjem
in srečna sem,
kadar hodim po poti,
ki mi daje veliko več,
kot da bi bila pri miru
in gledala v zrak.
Poslano:
16. 10. 2013 ob 12:37
Spremenjeno:
16. 10. 2013 ob 13:30
Ne znam pisati kritike. :)
Sviđa mi se pesma. (Glupo rečeno, ne bih ni pisao da je drugačje.)
Čekam, voleo bih videti, rado bih pročitao pesmu gde nema negacija
"nočem biti"
"ne maram"
...
nego su same afirmacije
"ja sam", "hoću", "moje je", "idem" (ali ne idem od tebe, nego idem ka).
Čini mi se da ova pesma najavljuje tu drugu.
Ne pitaj(te) me šta, kako... ne umem bolje reći. Nažalost. :(
Pozdravljeni Pospan,
razumem te, bolje je če nekdo piše da bo, da hoče itd., kot pa negirati,
jaz sem napisala kakor sem jaz danes zgodaj zjutraj mislila in čutila,
je pa dobra tvoja razlaga, mi je všeč.
Imej se lepo, hope
Pesma je super, ni kaj za pripomniti.
Nekako meni, možda se varam, najavljuje khm pa jednu odu. E tu odu čekam.
Torej "Zvesta sebi" je ful ;) dobra. Res.
Ali ispod nje proviruje "Oda sebi".
Neću više, ionako se ponavljam. ;)
Ne, nič ni narobe, rada berem kar pišeš.
V resnici nisem hotela pisati neko hvalnico ali odo sebi,
saj med nami je zelo veliko nas, ki se kako bi rekla, ne pustimo,
kar je naša pravica in dolžnost do samega sebe.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!