dvom podmornice v luknji radosti, aluzija
torinskega prta: konj ima bled ribji obraz.
v mandolini diha brencelj: pohabljen. siv.
kje sameva rokavica poslednjega človeka,
kje so mlini? še buda bi pil iz vedra urin!
bard šverca iz litve mleko v podplatih in
brinje v nosnicah: gin bo. nekoč sem bil
gotski angel in moje seme je bilo veselo:
kot mesena katedrala je bila moja štrlina,
kot dež moj literarni napuh. še ima strela
z jasnega kaj za bregom, se vprašam. in
potonem. v osrčju noči si luščim sir z rok:
kosmatulja diha kot nora. na belem zidu
besno tiktaka črn konj. namesto kukavice.
Dani Bedrač