Vsak večer vstane od mrtvih,

v najlepši obleki ga počaka

na vogalu pokopališča,

gibka in mila,

lasje dišijo po spominih,

z roko v roki zbežita pred sencami,

žogata se s smehom,

pojeta z drevesi in mehka trava

je pivnik slasti,

ki odteka

z nočjo.

Jutro vrže bel prt čez življenje.

Poravna svojo polovico postelje,

druga je že dolgo poravnana,

pripravi se za službo,

odgrne vrata v nov dan

in odide med mrtve.

pi - irena p.