Včasih odhajam
proč od svetlobe,
zaprem oči
in odidem v sanje,
potujem po
tujih svetovih
in včasih, samo včasih
sanjam ta svet
drugačen kot je v resnici,
po moji podobi,
po mojem hotenju
in ko se prebujam
se mi zdi, kot da prihajam
čisto na drugi svet,
na svet ki ni iz sanj,
a je resničen,
sicer bolj bledi
in s trdo roko
privezan na tla,
da bi odšla v višave,
na največji,
na najtežji oblak
in ne bi gledala dol,
še vedno bi sanjala,
četudi budna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!