Ponoči je čas

najine intime,

v pozni uri

se me počasi dotikaš,

previdno in nežno,

kakor bi imel v roki

dragi kristal

in se bojiš,

da bi se zdrobil,

tvoje dlani

nežno drsijo

po mojem telesu,

slačijo odvečno obleko

in me napravijo golo,

da karkoli rečem

postane prozorno,

ker me poznaš

in veš, da vem,

kdaj vse veš o meni,

kdaj bi se ljubila

in kdaj bi samo spala

na tvoji dlani

in sanjala pomlad,

ko tečeva čez visoko travo

in ti me loviš,

dokler me ne ujameš

in me položiš

na toplo zemljo,

ki jo greje sonce

in zatem tvoje telo.

Ne upiram se ti,

ko v meni si ti.

Nikoli.

IŽ-lev