vsonetenje beline
Kako se betežna vsebina vsoneti
nečesa, kar žalost v šepetu ohranja?
Mar v belo neskončnost je možno prodreti,
čeprav dobro veš, da se v sívost odklanja?
Lahko prav vse barve v belini dojameš,
ki, pravijo, da so v njej večno prisotne?
Je res, da trenutku ostrino odvzameš,
če rahlo mižiš, da so more bolj motne?
Rumene ne vidiš, modrina ji jemlje
odtenke svetlobe, jo vleče v zeleno.
In ko se zasukaš, obarva se rdeče ...
Je pesem, ki vsajaš jo v grudice zemlje.
Še tóplo rjaví, a ti je prav vseeno,
saj mirna belina nov spev ti šepeče.
Prelepo sonetenje prelivanja barv.
Če so vse v beli, nam zmeraj šepeče le bela. Sem že podvomila. Prav potolažena sem. :)
Lp
Pi
Lepa, zmoti me le dvakrat poudarjena besedica pa, v vsaki tercini ena. Pri običajnem govoru je poudarjen zlog, ki sledi pa-ju.
LP, mcv
Ja, bo kar držalo, če smo natančni! popravljeno :)
Lp, lidija
urednica
Poslano:
30. 11. 2013 ob 14:19
Spremenjeno:
30. 11. 2013 ob 14:29
Skoraj smo ga spregledali, ta sonet - pa me je našel - pa še ta sneg mimo okna in skrčena pokrajina, v kateri skoraj ni barv ... se povsem prilega vdzušju tvojega soneta. Čestitke,
Ana
:) :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 27. 11. 2013 ob 21:05
- Prebrano 1189 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1001.75
- Število ocen: 28