Kratko strnjeno in zelo, zelo zrnato

Všeč

lp  li

ne morem verjeti ... je to res - ooooooooo kako me ta pomirja. jezika nam očitno še niso ukradli!, ukradle?, saj vse eno, le da je, še.

hura

Jureaaaaaaaa, sem te pričakovala. :)

Dobrodošel :) med stereotipe,povzpetnice, krvave nohte za streho,  in redke moške, ki mislijo, da smo ENO

Prav rada te imam

draga Li

Zrnato mora biti, saj veš, kljune imamo pač vsi. ;)

Zlp

kako naj zdaj ne rečem, da te skoraj ljubim v teh besedah (skoraj sem pozabil oklepaj)

lp res zelo,

Jure

Super je, z vsakim branjem najdem še nekaj novega. Se bom še vrnila. Zadnja kitica se mi zdi, da nima take kondicije kot prvi dve, ampak še ne znam povedati.

edino na zatipk bi opozorila vtri - vrti verjetno

Res dobra!

Lp, Z.

Ja, recimo ... nisem prepričana! Pri moškem in ženski ne poveš konkretne črke, pri otroku pa je O verjetno vrtenje okoli sebe.

zmoti me, ker imaš na koncu od a do ž. Jaz bi to nadoknadila z besedo abeceda.  ( cele abecede)

Zgolj zaradi estetike pesmi. Ker vse ostalo je originalno izpisano, da gate trga :)

lahko gre samo od a do z ;)  [kao uni code] ki tvoj jezik postavi nad samo elementariko. Nov znak, strešice pikice, črke gor, črke dol ... živo

pa ima čašica res snovalca, lastnika, bitje. Brez vas, nas ne bi bilo ... + pred to, pa še ne bi; kdo, od kod, zakaj, kako ... in s čem ali čim.

skratka pol zemljanov so ženske, pol pa so jih rodile.

pól je ž... spola :)

Meni je pa ravno od "a do ž" všeč, ker sem brala kot vse razsežnosti, ki jih daje ŽenskA.   LPJ!

meni v bistvu tudi, ker je tudi res tako, predvsem zato, da trampolin ne postane kanon;)

UF,

hvala vsem za razmišljanja.

Če bi hotela vse misli strjene v pesmi zapisati, bi nastal zajeten esej.

Zalka, tudi pri moškem in ženski se ve o katerih črkah pojem, saj ju vseskozi opisujem.

Pri otroku že sama črka pokaže toliko, da ni potrebno več veliko besed.

Otrok naj ne bi bil center sveta, zveze, ženske, čeprav to počnemo, kdo ve zakaj, polnimo svoje prazne kotičke in jih tlačimo v lastne kože. Itd....ni osrednjega pomena.

To je ženska. (vsaj tu :)) Zgodovinsko zatirana, manj vredna, manj plačana, sposobna po svojih zmožnostih kot moški, a zmeraj nekje za njim.Ki ga brez nje ne bi bilo (kot pravi Jure in pol je res!:)) Čeprav, tudi družina in dom sta lahko izziv, samo priznanj za opravljeno megadelo ne podeljujejo.

Delavka v senci življenja, čeprav je njen izvor.

Jupiter, hvala za celo abecedo. Največkrat smo to. Samo ž je še zmeraj zadnji. :)

Ja, Jure, prav imaš, nočemo kanonov, trampolin je pravi......zmeraj pademo nazaj. Vsaj preživimo. Kanoni so dokončni. Večinoma.

Kakorkoli, M O Ž smo, čeprav nikjer ne piše, da je bog moški!

Vsem  pozdrav zavit v prelepe barve večera.

Zalka, hvala za vrtenje...:)

Lp

O M O Ž E N A  :)

:)

Žena z moškin in dvema otrokoma. :)

Ženska, ki je del moškega...omož...ena. okrog in okrog on. Duši.

OMOŽENA ::: 0 Mož in ena ženska. Opozorilo pred poroko, da bo za vse sama?

O, mož, ena........ strašijo moške hhehe

OMOŽENA.....zavita v varnost doma, (z možem, ki jo drži v zavetju, jo občuduje, dela srečno, ona je...več od tega ne potrebuje, prvinska sreča)

On pa je poročen, ker se je OŽENIL.

Vse vodi le k podaljševanju vrste. Prej zna biti lepo, pa potem tudi :)

lep večer, noč tudi

med a in ž

ali

med ž in a

bi mogoče omehčalo?

moj kratek vdih :)

lp, T.

Pravzaprav nočem nič omehčati. Ženske si morajo vse trdo zaslužiti, če so kdaj poplačane, so premalo! Še preveč mehka sem bila!

Trdo življenje, trda abeceda. Zadnja črka je Ž. In le še otroci znajo abecedo od zadaj naprej. Pa zrastejo.

Hvala za mehko misel :)

lp

O, Jupiter! To mi je všeč, ŽenskA 

Sicer pa, ja, saj ne pravim, da sem našla rešitev, zgolj poskus, ki spoži plaz idej, ugotovitev, utemeljitev itd.

:)

če sta najprej ljubica in ljubček (npr) sem si vzel to varjanto, ker model odgovarja Modelu!

od kje kljukice. To so "čašice" ali kako pišeš ... ko ji ga da ljubčka ji ga da moškega. Omožena.

res je lepa pesem, da nehamo biti hermafroditi, siti polnih besed, niti ne vemo, da z njimi kegljamo v nebesa. pa eve, pa adami. še enkrat rečem a dam e v a.

kaj ni jasno. sanjati karkoli - pa bodi karkoli, na zemlji te moški privije. kaj ni tista pikica, luč, da nejde vesolje in bitja, ki bi želeli oblaki biti, pa ker bi jih raztrgalo ... najde. kdo je klical, kdo sliši srce. Amen

kok otročje izmikanje podložnostim, ki so nam bile dane.

zakaj je dojemnje umetnosti enoosebno ine ne osebnostno, da ne rečem kot je prav - sebstveno, pa pika!?

žalost koliko mrtvih leze čez ta portal! 

in če začnemo razpravljati o poeziji - sploh ne znamo! sploh! kar je žalostna katastrofa in svet je pod črto tega! kdo je kriv, kdo rojeva, kdo dovoli in kaj ven prileti. vsak svojo odgovornost v roke in med noge. dost zasanjanih cepljenih!

V SAD IME

Res ne vem kakšno rešitev iščete. Duše? Reševanje katerega vojaka?

Nima se kaj rešit. Ne moremo se rešit in ni se nam treba. Stvari so take kot so. Zdaj.

Kaj bi kdo drug ne vem. Ker zato, ker bi drugače, ni jaz in živi drugačno življenje.

Jaz sem drugače cela original. Vas pozdravljam v paketu.

komentar je preletel širše komentiranje pesmi v zadnjih urah ;) Rešitve ni drugje, kot tu, kjer je že. Nobenega vojaka, ne iščem rešiti. če bi rekel, da je rešitev mir ... ne vem kam molim

skratka, komentar gor ni v pesem, še manj v avtorja te pesmi. izven je, kot je vpogled not, v pisano, izgleda vedno izven in nas vozijo že kar besede, kot avto brez gum - morda ne gre, čeprav če si ga zvlečeš na strm hrib bi šlo - troblja pa dela, ne glede na gume.

to ni ostritev pač pa samo izostritev - mene. ne vseh ostalih, ki jih ni, v meni, ker so v sebi.

original, ki ga imaš (unitato) je stvaren in jasno viden, da je bogat. in lep, ker je dober, pa ne iz dobrote, pač pa ker je cel.

eni dvom postavijo v lasten dom in tam okoli mod, dm-a šeta dama, ki ne ve iz česa je kozmetika. kozmična etika ne pozna spolov. Če si bitje. - pa ni tako ajnfoh

jaz se opravičujem, ampak poezija ima pri meni efekt zdravljenja duhovnega telesa, ne duševnega.

besede so ezoterični koraki, vselej in vedno.

da pa nekdo iz tamponov izdeluje čepke za ušesa, je potrebna kreacija, zato je poezija vse, tudi sirija.

naše besede pa ne kradejo, dokler se zavedajo same sebe in lastnih spojev.

res dovolj, 

s prejšnjim sem želel le napeti kanvas, ali pritrditi desko trampolina, ponesreči sem skopal še bazen okoli, to ni namen mene, to je presežek samega jezika.

Mi dispice, mi perdona?

Te nimam zakaj pardonat, ker ni bilo namenjeno tvojemu komentarju, ki še jezno diha, pač pa so mi brnele okrog ušes besede....rešiti....original.....

Dobrih nasvetov sem zmeraj vesela, tudi razpredanj, domiselnosti, iger besed, ampak tole je šlo v popravljalnico k urarju, pa še kam. Morda imam samo premale možgane, da bi dojela kaj se je pravzaprav želelo.

Tist o duševnem je moj fauš :(  duhovno bo pa prav :)

Lp