Moje srce
si stisnil
kakor zrelo češnjo,
sok je lil po tvojih rokah,
te hranil,
le kaj naj
raztrgana?
Peško ti frcnem v prsi
in zrastem iz tebe
v novo drevo polno plodov
za druge,
ki znajo
uživati sladkosti
z usti brez zob.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!