Mogoče takole, ampak seveda boš ti našla boljšo rešitev, sem prepričana:

Moški izgublja. Službo, vrt, orodje.

Razmišlja o štriku. 

Moški iz blokov seksajo bolj potihem

kot tisti iz hiš.

Lp, Ana

Joj, ne, to je preveč. Tu ni nobenega suspenza, nobenega presenečenja in se tudi ne sklada z jezikom preostalega dela pesmi. 

Mogoče takole:

<!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE </xml><![endif]-->

<!--[if gte mso 9]><xml> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin-top:0cm; mso-para-margin-right:0cm; mso-para-margin-bottom:10.0pt; mso-para-margin-left:0cm; line-height:115%; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri","sans-serif"; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-fareast-font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-theme-font:minor-fareast; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin;} </style> <!--[endif]-->

Strehe so še pokrite z opečnatimi luskami,

dimniki ostajajo hladni,

da se bodo lahko njihovi lastniki navadili na mraz.

Sončni zahod obliva mesto

in ne razmišlja, da je treba šparat.

Zemlja je postala kvadrasta, zato so noči daljše.

Zjutraj odide, zvečer spet pride.

V svoj blok. Neštetokrat.

Prazen.

Zvečer bo spet eden tistih, ki seksa,

vedno bolj potihem.

Ja, to!

(le je večer, tisti, ki seksa, ali je večer tisti, ko (on) skesa)?

Ne, saj je napisano zvečer, ne večer ... samo mi ni všeč, ker se 2x ponovi ...

Zjutraj odide, a nazaj pride enak.

V svoj blok. Neštetokrat.

Prazen.

Zvečer bo spet eden tistih, ki seksa,

vedno bolj potihem.

Zjutraj odide, a nazaj pride enak.

V svoj blok. Neštetokrat.

Prazen.

Zvečer bo tudi on eden od tistih, ki seksa,

vedno bolj potihem.

Živjo!

Še moj lonček.

Zadnja dva verza:

Spet bo le eden tistih, ki seksa, 

vedno bolj potihem.

Zvečer se mi ne zdi nujen, ker že vemo, da se vrne (Je važno, kdaj? Če je važno,

lahko daš besedo zvečer v ta verz

Zjutraj odide, a nazaj pride enak.).

Lp,

Vesna.

Ja, meni je kar važno, ker je zaciklan v rutino. Ne bi mu dajala take svobode, ker ne gre več za veselje do življenja. 

Strehe so še pokrite z opečnatimi luskami,

dimniki ostajajo hladni,

da se bodo lahko njihovi lastniki navadili na mraz.

Sončni zahod obliva mesto

in ne razmišlja, da je treba šparat.

Zemlja je postala kvadrasta, zato so noči daljše.

Zjutraj odide, nazaj pride enak.

V svoj blok. Neštetokrat.

Prazen.

Zvečer bo spet eden tistih,

ki seksajo vedno bolj potihem.

Meni se zdi, da je zdaj povsem jasna njegova zgodba, ki je samo eden od zamirajočih. Čeprav ima pesem zdaj bolj žalostno noto, iz nje se čuti nadaljevanje do dna, brezishodno. In zato zemlja postaja kvadratasta, robata, trpka in ni več mati, ki nahrani vse, ki s(m)o zaradi gravitacije prilepljeni nanjo. Super si jo dodelala.

Lp, Ana

Zemlja je kvadrasta, zato so noči daljše ....

Hvala za komentar in pomoč

Lp,

Zalka

Tudi če avtor razloži kaj je s pesmijo želel sporočiti ali razložiti

še vedno ne pomeni, da vsi drugi morajo to pesem doživeti

na avtorjev način. Prava (dobra) pesem vedno omogoča širok

spekter doživetij (impresij). Bralci hote ali nehote vsebino pesmi

povezujejo z lastnimi doživetji in izkušnjami. Le-te pa so sila različne.

Lp, JUR

Moški v bloku lahko (u)seka žensko, ko jo seksa, samo to je potem bolj glasno.

Sicer je pa seks tudi čisto socialna kategorija, pa še vsi padejo/mo nanj. Kot pač vsi pademo... ko s(m)o posek(s)ani.

Mene je pa v resnici najprej vznemiril pogled, ki pa ni kaj prida "blokovski", namreč opečnate luske in hladni dimniki (ki, glej, glej, štrlijo u luft), so precej močan kontrapunkt seksu, ki mogoče ravno zaradi tega ni ljubljenje, ker je hladen in tako hladno, jesensko, samotno, "izgubljeno" (v mestu) izzveni ta pesem. Jasno, da je (zato?) zamaknjena v polje "sociale". (Mogoče še z besedo "šparanje", ki pa je (ampka zgolj trenutno), lahko tudi aktualna/akzualistična.)

"Zgodba" zaciklanega moškega mene niti ne vznemirja preveč. Mogoče zato, ker sem sam, tako kot (vsi) moški, zaciklan. ;)

A se ni boljš odciklat; tako bi bilo za vse boljše. ; )

Hvala Peter, za tvoj vpogled, mi je dragocen, ker si opazil, kar ni po naključju v pesmi. Tudi, kot praviš, da te zgodba sama ni vznemirila. O tem imam seveda razvito teorijo, zakaj, ki je seveda drugačna kot tvoja, ha, ha, ha. Od tega, da je to ženski vpogled v zaciklanega moškega pa itak ne moremo dvomiti, a ne :) Vsi smo po svoje zaciklani, samo enim je to težko priznati, enim težko prepoznati in spregledati, eni pa ( sem uvrščam tebe in sebe, hahaha) smo s tem sprijaznjeni, potem se pa samo še prizkušamo ali lahko izstopimo ali ne.

O interpretaciji pa sicer menim tako, no. Pesnik definitivno želi nekaj izraziti, saj že pregovorno ni razumljen. Kaj ga žene, da izrazi svoje čutenje? Nimam pojma, mogoče upanje, da bo končno razumljen.  Ha, ha, ha

Vsekakor želi nekam usmeriti bralca in opozoriti na nekaj. In na to bi se omejila. Če pesem nese čisto v drugo smer, meni ni ravno vseeno. No, meni ... Ker me ne poteši kot avtorja. Če je interpretativno široka, vseeno želim, da pritisne na določene gumbe. Refleksija skozi bralca seveda prinese nianse, saj je realnost pogojena s subjektivnim dojemanjem,  več nians iste barve najdejo, bolje je. Vseeno pa je moja želja, da pritisnem na ali rdečo, ali rumeno ali modro, nikakor pa na celo mavrico. Pri angažirankah pa sploh!

Lp,
Z