
Vztrajno me preganja tudi ta varianta:
Dotikljaj luči.
Mrk pločnik si pripenja
cvetoče sence.
Se priporočam za kakršenkoli komentar zgornje različice.
Hvala in lp, albin
Mene pa dotikljaj preganja.
Saj ne rečem, da je poetičen, celo všečen, ampak tako prekleto stelovadi jezik, da me zmoti v tako kratki formi
En dotik luči bi prav tako zadostilo formo in vsebino. Ne vem pa, če bi zadostilo tvojemu okusu.
Lp, Z.
Tudi meni se zdi "en dotik" veliko boljši in vsebinsko res primernejši kakor "dotikljaj", zato bom kar popravil.
Najlepša hvala in lp, albin
Fajn mi je tale haiku. Takoj vidim "sliko".
Fajn res!
Hm, a veš, da mi naredi manj jasno sliko ... mogoče sem si prej napačno predstavljala, ampak videla sem avtomobilske reflektorje, ki švignejo mimo in narišejo sence na pločnik. In tista svetloba ni medla, je kar ostra in jasna in tudi sence, ki jih ustvari imajo za hip ostro črto.
Ampak tukaj se oklepam samo svoje slike. Tvoja je veliko bolj relevantna.
Lp, Z.
Lep haiku, albin in zelo fajn, da si upošteval Zalkino pripombo, saj haiku ne prenaša besednih kompliciranj in zavozlavanj. Zmeraj se je najboljše odločiti za kar najpreprostejšo izbiro besed. Vsekakor je tole, kar imamo v končni fazi pred sabo, odličen haiku, res mu prav nič ve manjka.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!