Dišiš, ko splezaš med rjuhe,
po regratu in vetru, ki piha po hribu.
Nogo si je zlomila, veš,
ko je tekla navzdol
in lahna peresca so lebdela nad njeno glavo in se ji zapletala med lase.
Mogoče ni čutila prepada pred seboj,
le oblake je videla … razprostrte čez nebo in hišo na drugi strani.
Pozabila je gledati v tla.
Mi boš pokazal mravlje, ko bom zrla proti soncu?
Mi boš pokazal mravlje …?
Mi boš …?
(Ugasnil je luč.)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!