In spim na območju oblakov in izpraznjenih sanj,
medtem ko se voziš po mojih pramenih
in rišeš vzorce in pike osvetljene od znotraj.
Ujela sem te, samo priznati si nočeš,
da je v vzorcu moj obraz in vsaka pika … skriva nasmeh.
Rečeš, da so sanje -
oblaki po katerih se podiva,
v resnici pa si pozabil …
da je postelja moja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!