razmajana jadra
škripajoča paluba
popokane vrvi
nikjer nikogar
ladja duhov
v razburkanem morju
zapuščena od boga
med ribami in meduzami
pozibava tango
pluje proti čerem pogube
in mi smo jo že davno zapustili
vdani v usodo
brez rešilnih jopičev
krilimo po razburkanem življenju
utopljencev ne štejemo več
ni nam važno kdo so
le da mi preživimo
na tej modri okrogli
ladji duhov
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miro :
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!