
razmajana jadra
škripajoča paluba
popokane vrvi
nikjer nikogar
ladja duhov
v razburkanem morju
zapuščena od boga
med ribami in meduzami
pozibava tango
pluje proti čerem pogube
in mi smo jo že davno zapustili
vdani v usodo
brez rešilnih jopičev
krilimo po razburkanem življenju
utopljencev ne štejemo več
ni nam važno kdo so
le da mi preživimo
na tej modri okrogli
ladji duhov
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Miro :
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!