V morje se stekajo modre vodé
Ob zlati obali perice sedé.
Možje na ladjah z vetrovi po ribe hité
S tesnobo so stkale v mreže jim dobre željé.

Veter se dvigne izza gora
z valom prinese k pericam sla.
Iz čistega morja zasliši se glas;
»Ne jokajte drage moje gospé
raje poglejte v čisto morjé.«

V morju je školjka, ki čaka na té,
da vzameš jo k sebi, da ti pové.
Dokler bo morje kot solza čistô
toliko časa bo zate hrane bilo.

Od takrat na veke je morje čistô
in ob naših obalah trosi zlatô.
Ni zlata kovina, ki mami nas tja
je le nebesna modrina
v globinah morjâ.

Tomaž Jevšenak