
Z metom prevare
zdrobiš skrbno brušen vsakdan
v koščke navadnega stekla
narezane vezi ostanejo na nitki
razsuješ življenje po umazanih tleh
kjer se postavljaš v svoji predstavi
odvračaš pozornost s šopkom iz klobuka
da se ne vidi, ne sliši razbitin
lesk in blišč dajejo odrske luči
v njih zgubljen odsev
mojega davnega nasmeha.
Le ploska nihče.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!