tisto
od nekdaj prisotno
steguje
svoje tisočere
lačne roke
zvok predbesednega
žubori
skozi morje
moje samote
vse leto
z odpadlo pomladjo
tlakuje pot
do sebe
da bi slišalo
korake njega
ki je zašel na pot
v objem
poetesa
Napisal/a: poetesa
Pesmi
- 23. 09. 2013 ob 16:39
- Prebrano 730 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 272.3
- Število ocen: 6
