Uporabila sem pršilo
mašilec
po vsej sebi
da ostaneš
ljubezen
pozabila na nohte
zdaj lezeš izpod njih
nora od ujetništva
rineš med mesom in roževino
grozljive bolečine mi zvijajo roke
praskam po zidu
rišem krvave poti
po katerih boš odšla
iz ječarke z radiranjem besed
'ljubezen ne more preživeti ujeta'
Ostane mi ključ
da se zaklenem vase
živim s svojim jazom
ki ne dopušča ljubiti brez rešetk
izstradam ga s pesmijo
morda nekoč le pogine.
Prideš takrat nazaj?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!