Z božanji nasmejanih čopičev

si me nanesel na življenje

bogato s prijaznostjo

in revno z govoričenjem

v oblakih nežnih barv

nedosegljivo drugim

ob vsakem času dneva

za spremenljive sence

ki si jih puščal iz sebe

razstavil za redke kritike

s podarjenimi očali

Bil je čisto enakodoben dan

nekdo jih je snel

spregledala sem v tujih očeh

vrgla dolg pogled v tvoje

za kratko spoznanje

da to nisem jaz

Odlepljena s tvojega platna

zdaj tavam

iščem svoje prave barve

puščene nekje pred teboj.

pi - irena p.