sol razžirala je grlo in ribe so plavale

mimo naju brez strahu in trzanja

ki so ga navajene ob stiku kot da ne

bi tam plavala in poskušala ujeti zadnji

val poletja ki je zalival najina sapnika

dušil mojo prevzetnost tvojo rahločutnost

in razuzdanost nad vodo že od malega

ko skupno plavanje in lebdenje na 

površju po ritmu morja bilo je le v užitek

ples teles kot bojevanje slanega s sladkobo

dvojine ki zmaguje po vsakem pravljičnem

a ta dan bil je grenak kot vsaka kava ki sva

jo pila ob jutrih pod jadranskim soncem

da ostala sva budna do večera z nasmehom

držal si me za roko in butanje valov naju ni

ločilo hladnost teles naju je povezala in niti

poseidonska sila ne bi ločila preplet prstov

dveh bitij ki skupaj sta še zadnjič plavala

saj veš, poletje vedno lepše je v dvoje

Anthos