Skrila si se pod kup odpadlega še pisanega listja

da pregledaš vsakega posebej

se jih spominjaš od takrat

ko so brsteli, mlado zeleneli

dajali streho ali senco

prebereš jih in žalostno zapiraš oči

premočno si šumela

vetrovi so prerano ogoleli tvoje veje

pridi, sedi z menoj na moj kup

da naju greje

da se grejeva

do nove pomladi

ko bodo še tu, na tleh

in bodo brsteli drugi

najini nikoli več

le pot za nama bo gladkejša in mehkejša.

pi - irena p.