
Ob potoku žuborijo jeziki
pršeče kapljice posrebrijo obrežje
ozaljšano z zvonkim smehom
s spodrecanimi krili
iz struge rasteče bele vodne lilije
na vitkih pecljih
posajene v lesene cokle
vsaka svojega dragega
dolge spodnje hlače tre na jesen
popoldne ob potoku
leže v dolge sence
ko stopajo s škafi na glavah
kot s turbani
z njih kotaleči pisani dragulji
so pesem
slišana do vasi pokrite z večerom
kjer moški čakajo na zimo.
:)
kjer moški čakajo za mizo
(na trgu)
na zimo
;)
oboje :)
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!