MOČNEJŠA
V luninem soju tam igrala se je,
nežno, hrepeneče čuvala svoje srce.
Njeno gibanje se ujemalo z bledo svetlobo,
senca kot sopotnica, nemogočno skrivala svojo tegobo.
Ne pusti se več ujeti, drobceno telesce,
tokrat previdno pisalo bo njeno usodo peresce.
Luna zgubila se v zgodnji jutranji je svit,
tam ostala le še pozabljena tegobna je nit.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: V.M.
- 15. 09. 2013 ob 18:40
- Prebrano 615 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 79.72
