
Sve verujem
što vidim, što čujem
večeras.
Samo večeras.
Baš sve.
Sutra, kad padnu maske,
zemlja će i dalje biti
tvrda od mraza,
dani sivi od oblaka,
hladni od kamena, stakla,
od davanja, a nemanja.
Nećemo više biti tu,
bićemo isti,
nemi od trpljenja,
želja ugašenih u sećanju,
sa starom tugom u očima.
PLES V MASKAH
Vse verjamem
kar vidim, kar slišim
nocoj.
Samo nocoj.
Prav vse.
Jutri, ko padejo maske,
bo zemlja še naprej
trda od mraza,
dnevi sivi od oblakov,
hladni od kamenja, stekla,
od dajanja, a ne-imetja.
Ne bomo več tu,
isti bomo,
nemi od trpljenja,
ugašenih želja v spominu,
s staro žalostjo v očeh.
Kaj praviš?
Kaj pravite?
Moti me (malo) tisto nemanja...nimanja, lepše besede za nemanja ne najdem. Neimetja?
Lp
Irena
Odlično je neimetja. Hvala, Irena.
lp. Milen
Hvala tebi, Milen!
Piši, piši še, za naše duše! :)
Lp
Irena
Pesem, ki se postavi na drugo stran sivine, da bi jo še bolj poudarila - in ji zelo dobro uspe. Zazdi se brezishodno, to življenje brez mask. Čestitke, Milen.
Pi, jaz pa bi jo prevedla tako:
Vsemu verjamem,
kar vidim, kar slišim
nocoj.
Samo nocoj.
Čisto vse.
Jutri, ko bodo padle maske,
bo zemlja še naprej
trda od mraza,
dnevi sivi zaradi oblakov,
hladni od kamnov, stekla,
od dajanja in pomanjkanja.
Ne bo nas več tukaj,
enaki bomo,
trpeče nemi,
z ugaslimi željami v spominu,
s staro žalostjo v očeh.
Lp, Ana
Hvala Ana, na "podčrtanki", a pogotovo na prevodu/prepevu pesme.
Oba su ovog momenta na mom "zidu", na FB!
Sjajno!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!