
Tečem med terasastimi bloki
okrog cerkve
po strmih betonskih stopnicah
podrsam ob zelenico
planem k železni ograji
se na veji hruške zamajem
in že sedim trdno okobal.
Žvrgolim in pojem
počutim se tako svobodno
vmes se mi je zazdelo,
da prihaja nevihta
okrog treh vogalov stečem
v stanovanjski blok
pritisnem na gumb dvigala
in še preden se zavem
se znajdem čisto sama
sredi plišastega objema.
Lepo, levcek, samo okobalem popravi v okobal (in predno bi bilo bolje reči preden).
Lp!
Kerstin, hvala :)
Tudi z moje strani :)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!