
in veš, da nima smisla.
Plešeš svoj tango – sam,
še vrtnico si nekje izgubil,
in ne vidiš,
da je dvorana polna
ljudi zveri.
Gledajo,
bolščijo
in te trgajo
z zobmi,
ker si plesalko pustil stati
nekje daleč od svojega srca.
In zdaj … te nihče ne sliši kričati,
samo strmijo
v tvoje neme razprte ustnice
in si mislijo,
da poješ
uspavanko.
Točno to sem poskušala prikazati.....tisto dvojnost, med tem, kar ljudje vidijo na tebi in dejanskim dogajanjam v tvoji duši...
In čisto vse za show...
Pa hvala za podčrtanko :D
LP, Shadow
:) Dobro ustvarjaj še naprej. Tudi spremljajoči pesmi nikakor nista v senci šova:) LpJ
Tale mi je pa všeč, se mi kar koža ježi :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!