Na postaji

Sedim in ne čutim ostrih kapljic,

ki režejo steklo nad menoj.

Pretvarjam se,

da mi je toplo,

oblečena le v tanko krilo in nekaj srajci podobnega.

                         

In vem,

da me opazuješ,

sedečo na postaji,

kako čakam,

da pripelje vlak

iz Sibirije.

Ne boš stopil

čez cesto,

čeprav okušam

tvoje slane solze

ujete med dež.

Te skrbi moja srajca?

Vedno sem si mislila,

da ne maraš zelene …

zato sem jo oblekla,

da me boš lahko gledal

s svojimi vodenimi očmi.

 

Mogoče bi morala zdaj iti …

ko bi le končno prispel tisti vlak iz Sibirije.

Helena Zemljič (MalaSenca)

Komentiranje je zaprto!

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 09. 09. 2013 ob 15:38
  • Prebrano 426 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 155.3
  • Število ocen: 4

Zastavica