Končno zdaj in tukaj

 

Rada bi ležala ob tebi,
gledala v tvoje oči,
dolgo in negibno,
čutila, kako resničen si,
kako prisoten,
kako otipljiv,
kako blizu dihajo
tvoja pljuča,
utripa srce.
Kako pulzira kri
v tvojem telesu,
kako se zganeš,
iztegneš roko
z očmi v mojih očeh,
dotakneš se mojih lic,
pobožaš moj obraz,
slediš liniji telesa,
preiskušaš tipnost
dotika, bližine,
prej tako neotipljive,
nedosegljive,
tako hipne,
skoraj ukradene
naključnemu trenutku,
končno zdaj in tukaj.
Pogled, dotik, poljub,
stik.
Midva

v izpolnjujoči
odsotnosti časa.

 

 

 

 

Ljuba Rebolj

Ljuba Rebolj

Poslano:
24. 10. 2013 ob 06:46

22.5.2012

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Ljuba Rebolj
Napisal/a: Ljuba Rebolj

Pesmi

  • 07. 09. 2013 ob 03:07
  • Prebrano 737 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 82.8
  • Število ocen: 2

Zastavica