Prišel je dan, zdaj pletem vrv slovesa
in vlečem nit, ki je oris občutka,
ko razvozlaval sem skrivnost trenutka:
nebo kot nam neznana pot v nebesa
in polja riža, ki živé človeka.
Tu vse je eno, isto, tvar narave:
teleta, rastje, kamni in vonjave.
O, Bog, vsaj tu življenje ne odteka!
Poslednjikrat na polja zrem z vzpetine,
a grbasti zebu, ki mirno melje,
ne meni se za moje blebetanje.
Ne vem, morda želim, naj čim prej mine,
ko reči moram zbogom, o veselje!
Odhaja dan, grem jaz in gredo sanje.
Spet en fajn sonet. če ne zameriš ... izpopolniš ga lahko tako, da popraviš prvo tercino:
Poslednjič polja zrem z vzpetine,
a grbasti zebu, ki mirno melje,
ne meni se za moje blebetanje.
prvi verz tercine nima 11 zlogov (z ne moreš brati kot samostojen zlog, če smo seveda natančni, to pa veš, da smo ;) :)))) in tudi UZ PE TI NE ne bereš, pač pa imaš tenutno zvspe- ti- ne(3 zlogi)
druga dva verza prve tercine se pa ne rimata, melje se ne rima z blebetanje (poišči dve besedi s končnico -elje ali pa dve s končnico - tanje, imaš pa še tretjo možnost, poiskati nekaj novega, novo rimo. vem, da boš našel rešitev, saj je čisto blizu : :)
Lp, lidija
Lidija, rime v tercinah so malce drugače zastavljene:
Poslednjič polja zrem z vzpetine, A
a grbasti zebu, ki mirno melje, B
ne meni se za moje blebetanje. C
Ne vem, morda želim, naj čim prej mine, A
ko reči moram zbogom, o veselje! B
Odhaja dan, grem jaz in gredo sanje. C
Tako da rima štima. :)
Glede pomanjkanja verzov (in posledično se podre ritem) pa ti tudi jaz priporočam, Žiga, da nekako popraviš.
Poslednjikrat na polja zrem z vzpetine?
Poslano:
03. 09. 2013 ob 15:42
Spremenjeno:
03. 09. 2013 ob 15:43
Toda melje in veselje se drugače naglašujeta, tako da ni enako dobra rima, kot vse ostale. :)
Mi je pa sonet zelo všeč, edino tale vzklik mi ne paše, ker se mi zdi, da cel sonet spusti med "vzdihajoče", pa mi je tega škoda.
O, Bog, vsaj tu življenje ne odteka!
(Če pa vsem ostalim paše, bom pa svoje muhe odnesel stran :P)
urednica
Poslano:
03. 09. 2013 ob 15:47
Spremenjeno:
03. 09. 2013 ob 15:53
Ja, tukaj sem ga pa res polomila, prav za pokarat sem, površnica :))) Oprosti, Žiga, tega si ne bi bila smela privoščiti, ko sem bila v stiski s časom, obljubim, da bom bolj pazljiva. Sprejmeš opravičilo?
Hvala. lp, lidija
Kerstin, hvala za pozorno spremljenje in opozorilo ...
Lp, lidija
Poslano:
03. 09. 2013 ob 15:51
Spremenjeno:
03. 09. 2013 ob 15:57
Sploh ne vem, zakaj se opravičuješ, meni se ni zdelo nič narobe? :)
urednica
Poslano:
03. 09. 2013 ob 15:54
Spremenjeno:
03. 09. 2013 ob 15:55
Jah, pravzaprav sem bila dolžna opravičilo Žigu:) (sem že popravila, juhu!!! spet lahko popravljamo komentarje!!!)
lp, lidija
Poslano:
06. 09. 2013 ob 19:13
Spremenjeno:
07. 09. 2013 ob 11:00
Se opravičujem, da se tako pozno oglašam, ampak v Afriki ni vedno lahko priti do interneta :)
Za zlogovno napako v tercini sem ugotovil že sam, a takrat žal nisem mogel več na internet. Za popravek si bom pa izposodil kar idejo od Kerstin. Hvala!
Super, lepo, imamo afriško inspiriran sonet!
Lp, lidija
Poslano:
06. 09. 2013 ob 21:59
Spremenjeno:
07. 09. 2013 ob 15:20
Ooo, kar podčrtana, nisem pričakoval. Hvala! :)
Poslano:
08. 09. 2013 ob 03:01
Spremenjeno:
04. 11. 2013 ob 02:24
Žiga Lovšin ...
to si pa tako dobro napisal, da si bom kar sposodila misel
soneta kot zadnjo misel pred spanjem. Naj bo tudi tvoja noč
posebna ... in predvsem mirna. Čestitam za življenjsko noto,
ki veje iz tvojega soneta!
Klavdija KIA Zbičajnik
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!