Na prašnem dvorišču jo pobere

izmed žoltih koruznih semen

drobno zelenorjavo

dlačice na njej se premikajo

 v valovanju hitenja

ukrade jo izpod ostrega kljuna

kremplja lakote

za katerim kokodaka

pernat harem bežečih počepovalk

postelje ji v škatli

nove čevlje vrže pod temo postelje

natrosi mehko sočno mlado travo

tri dni ga gleda

z žalostnim okroglim pogledom vodenice

on njo s pisanim pričakovanjem

četrti dan zavito v tanke svilene nitke

peti dan praznina zacvili vanj

nekdo ima v zbirki pripetega novega metulja

žalosten razbije steklenko z dovodom zraka

pod oknom možato stopa  petelin

z gosenico v kljunu.

pi - irena p.