s kapuco čez obraz
bežiš
še sam ne veš zakaj
ves čas ponavljaš isti akord
zaman

ustvarjen si iz želja:
da bi hrepenel
v milost preteklosti
na povojnem zemljevidu
ki skriva granate

v kotu duše
kamor se globus nikoli ne zavrti
gliste ležejo jajčeca
ti se natikaš na osate iz zemlje

ali časa

pobegneš daleč daleč
a te še bolj surovo ščipa

gledal boš stran

ko ti bodo prašne uši
požrle zadnji papir

Beatrice Reiniger