Všeč mi je soočenje zemeljske krhkosti z mogočnostjo Sonca, za katerega niti ne vemo, kako je v resnici z njim, a gledano zemeljsko - je "večno"... v našem hipu.

Krasen pogled.

Tudi po kozji stezici se daleč pride in ujame žarke sonca:):Ta daleč ima pa velik razpon, višje, najvišje, globoko in tako dalje in tako naprej, po meri in željah, vendar peš:).

lp, ajda

Hvala Peter!

Ja, sonce ... rada je imam :)

Sprehod v naravi prinese vedno nove zaznave, z očmi in s tretjim, notranjim očesom. Takrat za trenutek postanem "sanjarka".

Hvala tudi tebi Svit:)

Ajda, mislim, da veš, rada pešačim. Najraje sama, da lahko slišim travo rast ;)
Ob drugi priliki v dobri družbi klepetam in klepetam ... ;)
Hvala za lušten komentar :)

Lp, Lea