Plujem.

Po širnem oceanu

na pokriti jadrnici

lovim sončne žarke

in gledam v dno,

da vidim,

če je še kaj večerje,

nič ni videt,

zgleda da večji plavalci

so pojedli že vse,

kar je bilo užitnega,

v modri mornariški bluzi

z belimi črtami

se grem mornarja,

lovim veter

in usmerjam jadra,

da me odpelje naprej,

bližje neki divji obali,

kjer samota

več ne šteje dnevov

in mrhovinarji

se vrtijo okoli

vsakega nasedlega

kot bi čakali na večerjo.

Lačna jih opazujem

kolikor imajo v sebi

še življenja,

oni pa enako meni.

Nasedli,

tukaj,

kjer ne vem mesta.

IŽ-lev