Pišem pesem
Brišem solze, pišem pesem...
Pišem, da se izpovem.
Da premagam bolečino,
da lahko odidem, grem.
Pišem pesem, dolgo mučno
prispodobo za življenje,
verz za verzom se naslika,
izgine počasi vso trpljenje.
Dolgo, mučno, z navdihom,
ki mi daje ga ta svet.
Ni važno kdaj in kje, kako
a vsak je kdaj lahko poet.
Z navdihom strahu in groze,
beseda za besedo pride.
Pišem počasi in pa s srcem,
da nič mi z misli ne uide.
Strah in groza. Bolečina.
Pa nihče ne ve zakaj.
Saj ni važno, ni pomembno
važen je le čas in kraj,
Bolečina. Reže, reže
ob besedah me v srce
in v dušo in v sanje,
grad v oblakih se podre.
Reže, reže. Kakor v skalo
vrezala se strela bi.
Jaz pa iščem in ne najdem
razloga za srečnejše dni.
Pozdravljena,
ker pišeš v rimi in ritmu, bi ti za začetek predlagala, da opustiš (napačno) lovljenje zlogov s predlogi iz ene črke (s/z, v, k/h), kot je npr. tu:
in v dušo in v sanje
To se mora, da ritem ustreza, prebrati
in və dušo in və sanje -
kar pa ni prav (zlogi gredo takole: in-vdu-šo-in-vsan-je).
Več pa ob drugi priložnosti, če boš za to.
Lep pesniški pozdrav,
Kerstin
P. S. Vse trpljenje (ne vso).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Samanta H. Žavski
- 27. 08. 2013 ob 20:39
- Prebrano 569 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 58.77