Pomoli se ljubi moj
danes še za mene
zahvali se
za vsa dišeča jutra
sredi suhih trav
kajti jutri me odpeljejo
na vozu z vpreženim voličem
brez skrinje z balo
k moj'mu ženinu čez hrib
ko me boš spet videl
bodo moje oči trudne
hrbet ukrivljen
roke raskave
životec prepoln
ali preprazen
ne boš vedel
da sem to jaz
tvoja ljuba zrasla v gaju
sloka kakor vitka breza
nežna kakor njeni listi
bela kakor lubje
ki se srebrno svetlika
in te vabi
videl boš stari hrast
z debelo skorjo
iz nje si izrežeš čolnič
ne da bi vedel
da pluješ za vedno
v moji krvi
in ob meni
kot šop
skuštranih pšeničnih las
ukradenih iz tvojih vreč semenja
ki še posvečeno ni bilo
zato
dokler moliš
s plavo nebeškimi očmi
po mojem mladem darovanju
me ljubi bolj
kot še nikoli
nihče nikdar ne bo izvedel
da zrno je iz tvojih kašč
od nečesa moram preživeti
ko me bodo orale tuje njive
lačne
jaz sestradana
se bom hranila s spomini
na dišeče
zdavnaj pokošene travnike
pila iz dveh jezerc
obarvanih s plavico
pod pšeničnim poljem
mojo edino doto
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!