vsa mesta ponoči
žarijo s posebno svetlobo
odtujena in čarodejna
dragocena kot mošnje cekinov
utišan v rumenih lučeh
le kje kak motor še brni
kak mož hiti po ulici vneto:
v mestu nisi nikoli sam
v oknu gledam zvonike in stolpe
ko ga odprem ne zaveje v sobo
ne zrak ne bronasta slava
ulic ki jih ne bova prestopila
njim posvečene misli so bajeslovne
slika sije nanizana iz lusk
za tvojim hrbtom te senca z dolgim korakom
ločuje od mesta kjer ni prostora za grobove
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!