Avgustovska pesem
kadar znova odidem čez obronke
skorjaste zemlje
krast šepetavo poletje
in si razgrnem dlan
pa na njej žolto prhneč kolobar
ter daljavo odvrženo vnemar
takrat pod trohnobnim molčanjem neba
strugam natoči zelenja
dišečega
samo še po prvih kapljah večera
Filigranki jezik, iz katerega prihaja trenutek, ampak tako bohotno pobarvan, da osupne. Čestitke,
Ana
Hvala Ana, za komentar in podčrtanje pesmi :)
Me veseli, Prašeg.
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 26. 08. 2013 ob 12:48
- Prebrano 961 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 395.49
- Število ocen: 10