NAJBESMISLENIJA PESMA
Ako sebe osudim
Da do kraja života pišem pesme
Popunjavajući praznine
Što zjape da me progutaju
Imena ako im nadenem
Kao deci rođenoj u mukama
Ako se prekrstim dok plačem
Kraj obezglavljenog uzglavlja
Ako se osudim na disanje
U sobi bez vazduha
Najteže će mi biti
Zauzeti položaj koji opominje vasionu
Jecajem beskonačnog časovnika
Ako poludim
Praviću se da ne propuštam ništa
Završićemo ionako pesme i ja
U crnoj rupi
Nastaloj na Nebu probojem zvezda-ljudi
Pozdravljena, Dušanka, pesem se me je zelo dotaknila. Zdaj, ko jo berem že petič, se mi zdi, da je morda zadnja kitica odveč, interpretira tisto, kar je že prej silovito in učinkovito povedano. Kaj meniš?
Lp, Ana
Nisam Vas baš najbolje razumela, mislite da je višak poslednja strofa...hvala Ana :)
Dušanka, prav ste razumeli. Seveda pa je odločitev o pesmi povsem vaša, saj avtor odloča, ali bo upošteval uredniško mnenje ali ne.
Lep pesniški pozdrav,
Ana
Naravno Ana da prihvatam, sad se i meni čini ovako bolje, ispravila sam pesmu. Hvala i pozdrav :)
Tudi meni se zdi taka super, eruptivna, kot je lahko pisanje, četudi se zdi še tako brezsmiselno početje, je močnejše od zevanja praznine, nespečnosti, še celo od dihanja ... Nekakšen mrtvaški ples pesnice in pesmi, ki sega vse do zvezd.
Čestitke,
Ana
Hvala Vam Ana.Pozdrav.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milatović Dušanka
- 25. 08. 2013 ob 21:27
- Prebrano 946 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 413.5
- Število ocen: 13