Svetila je modro,

točno takšne barve,

kakor je nebo,

bila je zlato rumena,

kakor žareče sonce,

ki greje poljube,

v sebi je bila zelena,

takšne barve

kot so visoke palme,

kot so nizka drevesa,

da povonjaš njih dih,

bila je vijolična,

spominjala je

na ciklamo,

ki pod drevesom

krasi mah,

bila je rdeča,

takšna kot znak

stop,

da poljubi

obstanejo,

da ne odidejo proč.

Bila je mavrica

posebne vrste,

v polkrogu

je zajemala prostor,

z vsemi barvami

je sanjala svetlobo

in misli so oživele,

postale so resnične,

tople, domače.

V tvojem objemu.

IŽ-lev