privijačil se bom
na leseno bruno
zrl bom v žarečo plazmo
sonca
v dvainsedemdesettisočprvi sekundi dneva
črni madež bo vztrajal v pogledu
mesece/leta
z dlani bom drsal po žareči plazmi
tvojega trebuha
klical bom viharje
da raztrgajo jadra
premetavaj me
in glej
ko se spogledava
mi izžge oči
z nohtom pišem po razbeljeni koži
-življenje
-si jemlje
-čas
s prijemom me mogoče ukrotiš
mogoče pa se izvijem kot kača
in se okamenel zdrobim kot porcelan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!