niti drugim ne uspe
a to me ne pomiri
čisto vseeno je o čem mu govorim
pomemben je pokrov na jašku
strah me je a ne vem česa
njegove jeze
velikih pričakovanj
od mene
od življenja
od male neznane malarke
ki ne zna hoditi v visokih petah
 

sovraži dlake na jeziku
beseda pa ga
kljub temu zna užaliti
najhuje je
po mešanju vseh barv
da moj čopič spušča dlake
in dela presledke v potezah
ki zavijajo
v nepričakovane smeri
 

globoko v sebi
ne pričakuje uspeha
vsaj ne vidnega
raje se sezujem in pripravim
novo platno

modricvet