Ko duše ti nihče ne zmoti,
skrbno čuvaj njen sijaj,
naj te spremlja na tej poti,
ko podajaš se v raj.
Stara igra se poslavlja,
pohabljene so nje oči,
nova zgodba se pripravlja,
ali res tako se zdi?
Previdno je odprl vrata,
svojo dušo vneto išče,
a ni bilo ga preobrata,
spet prišel je na bojišče.
Bolje, da življenje nas uči,
kot, da mi smo njemu luč,
ko nastavlja nam pasti,
želi nam le izbrati ključ!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: močo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!