Če bi bila

Kar nisem,

Bi z dlanjo odtisnila goloba

Na lupino odvrženega sna

In čakala,

Da mu peruti oživijo

Privid miru.

Nekje v kotičku ustnic

Bi ponudila zatočišče smehu,

Da bi tam lizal rane

In nabiral kapljice razigranosti.

Če bi bila 

Kar nisem,

Bi se zaljubila

V fatamorgano Izbranega,

Ji podarjala deviške misli.

In bi vse, 

Kar me zanesljivo dela ranljivo,

Utopila v potoku budnosti,

Samo, če bi bila

Kar nisem.

Marko Skok - Mezopotamsky