Lovci

  

Lovci,

lovci sreče smo.

Lovimo jo v svoji lovski nasladi.

Lovimo in preganjamo jo neprestano:

zagnano, goreče, poželjivo.

V divjino plešemo

svoj lovski ples.

Bedimo, spimo, sledimo,

z napetim lokom.

Neslišen je let naših puščic.

V naših očeh kriki,

izpod naših puščic,

v pohlep zmage, iz ran sreče izlita kri.

S krvavo sledjo bega

tlakujemo poti;

na cilju pogube

plenimo.

Krvava bremena,

na srčno stran zadana,

prinašamo v svoj dom.

Med potjo izkrvavijo

in se v domu izbrišejo

iz besede: življenje,

da razrežemo še toplo meso

in se ob ognju strasti nasitimo.

Nasitimo: očeta, mater, hčere in sinove, narod.

In pojemo našo pesem:

Smo lovci! Lovci sreče.

Jošt Š.

÷

÷

Poslano:
01. 04. 2014 ob 20:01
Spremenjeno:
01. 04. 2014 ob 20:03

Pa jagerčku figce moli :)))

lp

jaz bi pogumno; pesem vrgel v 2. ali 3. osebo množine ;) Naj se ogledalo postavi, naj sreča ostane svoboda.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Jošt Š.
Napisal/a: Jošt Š.

Pesmi

  • 13. 01. 2014 ob 14:56
  • Prebrano 642 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 246.24
  • Število ocen: 6

Zastavica