Dresden v zatemnjenem
Grumovem gledališču:
spalnica se na stežaj odpira
fosfornemu prahu, razbitinam
kako mehka je vlaga tvojega diha
na drobljivem robu budnosti
sezi iznad mestnih škrbin
in napolni bliskavico z mesečino
v kraterjih postelje usedla tišina slikaj
torzo moje preteklosti se bliža slikaj
bela roka vse tanjša proti tvoji koži
slikaj me slikaj me slikaj slikaj
Reflektor
Dresden u zamračenom
Grumovom kazalištu:
spavaća soba se širom otvara
fosfornom prahu, razbijenim komadima
kako mekana je vlaga tvog daha
na mrvljivom rubu budnosti
digni iznad gradskih krnjataka
i napuni bljeskalicu mjesečinom
u kraterima kreveta nataložena tišina slikaj
torzo moje prošlosti se približava slikaj
bijela ruka sve tanja prema tvojoj koži
slikaj me slikaj me slikaj slikaj
Poslano:
20. 08. 2013 ob 16:16
Spremenjeno:
23. 08. 2013 ob 18:28
breza, najlepša hvala za novo življenje pesmi! Mojim ušesom zveni prevod prepričljivo:) Lep pozdrav, Jupiter
Aja, malo sbh pouka zame: "digni" poznam v splošnem pomenu besede. Tu bi mi ustrezalo, da si bralec predstavlja roko (seči = iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj), ker se, z druge perspektive, motiv z roko ponovi v zadnji kitici - tega sicer nisem tako namensko pisala, sem pa zdaj opazila in vidim kot nek nezavedni impulz, da se ustvari "refleksija" tudi na tej ravni.
hvala, Jupiter.
v tem kontekstu bi težko uporabila besedo istegni, ker potem ne bi dobila tistega pravega efekta (zamolčane roke); z uporabo besede digni, pa dosežem ta učinek in nedvomno ta izraz - digni bolj paše temu koščeku slike iz tvoje pesmi
lepo bodi,breza
Hvala, breza, za trud in nazorno utemljitev. :) Še enkrat se ti zahvaljujem za odličen prevod in se veselim novih prevodov - svojih in drugih pesmi.
Vse dobro, Jupiter!
Komentiranje je zaprto!