

Dresden v zatemnjenem
Grumovem gledališču:
spalnica se na stežaj odpira
fosfornemu prahu, razbitinam
kako mehka je vlaga tvojega diha
na drobljivem robu budnosti
sezi iznad mestnih škrbin
in napolni bliskavico z mesečino
v kraterjih postelje usedla tišina slikaj
torzo moje preteklosti se bliža slikaj
bela roka vse tanjša proti tvoji koži
slikaj me slikaj me slikaj slikaj
Reflektor
Dresden u zamračenom
Grumovom kazalištu:
spavaća soba se širom otvara
fosfornom prahu, razbijenim komadima
kako mekana je vlaga tvog daha
na mrvljivom rubu budnosti
digni iznad gradskih krnjataka
i napuni bljeskalicu mjesečinom
u kraterima kreveta nataložena tišina slikaj
torzo moje prošlosti se približava slikaj
bijela ruka sve tanja prema tvojoj koži
slikaj me slikaj me slikaj slikaj
breza, najlepša hvala za novo življenje pesmi! Mojim ušesom zveni prevod prepričljivo:) Lep pozdrav, Jupiter
Aja, malo sbh pouka zame: "digni" poznam v splošnem pomenu besede. Tu bi mi ustrezalo, da si bralec predstavlja roko (seči = iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj), ker se, z druge perspektive, motiv z roko ponovi v zadnji kitici - tega sicer nisem tako namensko pisala, sem pa zdaj opazila in vidim kot nek nezavedni impulz, da se ustvari "refleksija" tudi na tej ravni.
hvala, Jupiter
.
v tem kontekstu bi težko uporabila besedo istegni, ker potem ne bi dobila tistega pravega efekta (zamolčane roke); z uporabo besede digni, pa dosežem ta učinek in nedvomno ta izraz - digni bolj paše temu koščeku slike iz tvoje pesmi
lepo bodi,breza
Hvala, breza, za trud in nazorno utemljitev. :) Še enkrat se ti zahvaljujem za odličen prevod in se veselim novih prevodov - svojih in drugih pesmi.
Vse dobro, Jupiter!
Komentiranje je zaprto!