Mene ni bilo več

v tvojih

tebe ne v mojih

očeh

Obula sem rdeče čeveljce

tebi je Orfej posodil liro

stopila sva na pot

ni bila rumeno tlakovana

ni vodila v onostranstvo

le do najinih neznanih gozdov

vse bolj rastočih proti tundri

da se najdeva

nadela sva si pločevinasta oklepa

podmazana s

kanglico še tekoče ljubezni

košček levjega poguma

za seboj vlekla strašilo

proti črnim pticam

kljuvalkam iskalcev

na koncu rastja

sva v hiši z razpokami prižgala

koščke kadila

pobrane izpod svetih kipcev

na križiščih

dim razpihala

da se zlobni duhovi zgubijo v režah

in jih zalila z zaupanjem

ti si zaigral na najlepše strune

jaz pa sem trikrat udarila s petami

spet sva videla

drug drugega

v najinih očeh

pi - irena p.