tukaj sem
že od nekdaj
glavni
mimo mene
hodijo nenavadne zverine
po dveh nogah
in se učijo govoriti
saj so čisto prijazni
in ubogajo me
ampak mojih zobnih ščetk
nikoli ne pospravijo
na pravo mesto
čeprav jih opomnim
vsakič ko vstopijo v mojo hišo
preprosto ne razumejo
za kaj se jih uporablja
vedno jih tlačijo na svoje noge
ko jim rečem
mi prinesejo vodo
ali hrano
zato jim pustim da so pri meni
in da se pogrejejo ob mojem kožuhu
sami ga namreč nimajo
ubožci
včasih se igram z njimi
ker jim je vedno dolgčas
in če so zelo ubogljivi
jih potrepljam z jezikom
to jih razveseli
veliko lajajo
včasih pa poskušajo govoriti
(nekateri še kar brihtni)
(seveda manj od mene)
in sem ter tja celo kaj povedo
ampak je vse brez repa in glave
saj ni čudno
ko pa repa sploh nimajo
najbrž zato ne morejo veliko razmišljati
kako naj vendar bi
če ga sploh ne morejo loviti
pes sem ali pesem, oboje razumem kot poigravanje pesnika z bralci, je duhovita in lepo teče, druži ju obrnjen pogled na stvarnost.
Bravo, Prašeg.
Pozdravček ob tačko
Andrejka
Me veseli, da ti je všeč :) Prav razumeš, zraven pa se norčujem iz človeškega dojemanja samega sebe, kadar misli, da je najpametnejše bitje in oh in sploh in edini zdaj in kadarkoli.
Pomaham za repom v pozdrav,
G
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: prašeg
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!