pišem pesem
in tega sploh ne vem
ker se skrivam
med papirjem
in modrimi vrati
vse
kar lomi meje
se spreminja v carinike
z roko v drobovju
držim roke
v višini objema
prsti so oleseneli
lahko bi zaplesali balet
pa ne bi čutila
(a ne razumeš
grem
čistilka moje duše
ima čas
le v obdobju
napol zrelih smokvic)
brez sivih celic
strmim v ostanke besed
plahutajočih z roba
in z zastavo na dnu
dajem pristanek plovbi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!